Predlog za izdelavo
Slovarja sodobnega slovenskega jezika
104
alkohol
samostalnik
cviliti
glagol
1 alkoholna pijača
1 oglašati se s cvilečim glasom
◊
alkohol in [tobak, cigarete, droge, nikotin]
1.1 o ljudeh in živalih
◊
cviliti kot [pašiček, prašič]
Primerjalne skladenjske zveze se pogosto približujejo FE, saj njihov pomen ni vedno na prvi pogled
razviden iz posameznih sestavin. Zlasti posebne so primere, ki se uvrščajo pod katerega od metaforičnih
pomenov sestavin ali pa potrebujejo kot celota pragmatična ali žanrska pojasnila, kot npr.
debel
pridevnik
1 ki ima preveč telesne maščobe
◊
debel kot [svinja, prašič, pujs]
v zelo neformalnih situacijah
Odločitev, da jih v LBS uvrščamo med enote, ki jih pomensko ne razlagamo, smo sprejeli predvsem
zaradi tega, ker je mogoče njihovo ustrezno rabo in pomen razbrati iz zadostnega števila zgledov, ki
posamezno skladenjsko zvezo potrjujejo v realnem okolju.
3.7.5
K
ORPUSNI ZGLEDI
Na zadnjem nivoju zgradbe LBS navajamo korpusne zglede, s katerimi želimo pojasniti vse predhodne v
bazi zabeležene podatke. S primeri rabe, ki v celoti temeljijo na korpusu Gigafida in smo jih v programski
vmesnik prenašali s pomočjo aplikacije GDEX v orodju Sketch Engine, tako potrjujemo podatke, ki smo
jih na višjih nivojih vnesli v LBS, in sicer: s pomenskim indikatorjem opredeljen pomen, podpomen in
pomensko shemo z obveznimi in opcijskimi udeleženci, skladenjske strukture in skladenjske vzorce. S
primeri rabe vedno potrdimo tudi realno obnašanje stalnih besednih zvez in frazeoloških enot v
besedilu. Pri izbiri primerov smo stremeli k relativni kratkosti. V primeru, da je bilo izbrani primer
mogoče krajšati (npr. izpustiti obsežen vrinjen stavek ipd.), smo krajšanje v zgledu ustrezno označili. Če
je bilo mogoče, smo se pri izbiri in urejanju korpusnih zgledov izogibali takim, ki so vsebovali lastna
imena, predvsem pa smo bili pozorni na to, da smo izbirali primere, ki niso vnašali dvoma v podatke, ki
smo jih želeli s primeri potrditi. Sem so sodili denimo primeri rabe, v katerih je bila obravnavana beseda
uporabljena bodisi v katerem od individualnih pomenskih odtenkov, bodisi primerom, v katerih se je
obravnavana beseda pojavljala v več pomenih. S primeri rabe smo želeli zajeti tudi tipično besedilno
rabo (npr. diskurz, premi govor ipd.), tip besedila (npr. osmrtnice), področje rabe (šport) in skladenjsko
okolje. Pri navajanju števila primerov v leksikalni bazi nismo bili omejeni.
V hierarhično urejenih nivojih LBS tako predstavljajo primeri rabe najkonkretnejšo informacijo in skupaj
s pomenskimi, skladenjskimi in kolokacijskimi podatki zaključujejo celoto, znotraj katere so informacije
med seboj povezane in se medsebojno dopolnjujejo.
