Predlog za izdelavo
Slovarja sodobnega slovenskega jezika
89
Tako imenovani semantičnocentrični princip organizacije leksikalnogramatičnih podatkov v LBS
predvideva, kot smo omenili že v uvodu razdelka o leksikalni bazi, opis leksikalnih enot na vseh nivojih
leksikalnobazne zgradbe. Bistveno pri tem je, da kot leksikalne enote razumemo:
posamezne pomene in podpomene besed
stalne besedne zveze in
frazeološke enote
Vse enote besedišča torej, za katere glede na analizo korpusnih podatkov ugotavljamo, da potrebujejo
pomensko razlago. Posledično to pomeni, da njihovega pomena navadno ni mogoče ugotoviti
neposredno iz posameznih sestavin, pač pa se ta ustvarja na novo. Podobno kot pri posameznih
(pod)pomenih tudi večbesedne enote predvidevajo vse ključne elemente geselskega članka, in sicer:
večbesedno leksikalno enoto (bodisi na ravni iztočnice ali kot del geselskega članka)
njene oblikovne in skladenjske variante
pomenski indikator
različne tipe oznak
razlago
tipično besedilno okolje v obliki kolokacij
zglede rabe
Kot večbesedne leksikalne enote v LBS obravnavamo
stalne zveze
in
frazeološke enote
. Za oboje velja,
da so strukturno in pomensko ustaljene, pri čemer taka ustaljenost ni absolutna, pač pa se kaže v
različnih stopnjah v odnosu do enobesedne leksike oz. do pomenskih lastnosti sestavnih elementov,
obravnavanih kot samostojne iztočnice.
3. 7. 2. 3. 5
S
TALNE BESEDNE ZVEZE
Kot ugotavljajo leksikološke analize (Cowie 1998: 9), predstavljajo stalne zveze obsežen del besedišča
posameznega jezika. Zlasti produktivno naj bi bilo ustvarjanje večbesednih leksikalnih enot pri
poimenovanju nove predmetnosti, hkrati pa je prepoznavanje stalnih zvez in njihov pomenski opis zelo
pomemben pri učenju tujega jezika. Raziskava uporabniškega obnašanja pri rabi slovarjev (prim. Rozman
2010: 30), je denimo pokazala, da slovarske prakse, ki prikazujejo posamezne sestavine stalnih zvez (npr.
čarterski
za zvezo
čarterski polet
) bodisi izolirano (gl. spodaj način predstavitve v SSKJ) bodisi kot del
podgesla, niso usklajene s potrebami uporabnikov, ki jih zanima pomen in raba zveze kot celote:
čárter
in
chárter -ja [čar-]
m
(á)
pogodba o najemu ladje ali letala za določen prevoz ali listina o tej
pogodbi:
registracija čarterjev //
prevoz na osnovi takih pogodb:
letalski čarter se močno razvija;
neskl.
pril.
: uvedli so čarter polete med Evropo in Afriko; čarter prevozi
♪
čárterski
tudi chárterski -a -o [čar-]
prid.
(á)
nanašajoč se na čarter:
čarterski polet, prevoz /
letalsko čartersko podjetje
čártersko
tudi
chártersko
prisl.
: podjetje posluje tudi čartersko
♪
