Predlog za izdelavo
Slovarja sodobnega slovenskega jezika
62
3.3
R
AZMERJE MED LEKSIKALNO BAZO IN SLOVARJEM
Leksikalna podatkovna baza je na splošno razumljena kot vir leksikalno-gramatičnih podatkov v
elektronski obliki in je vedno specifična glede na namen, za katerega je izdelana, hkrati pa je vedno
sekundarni jezikovni vir, kar pomeni, da so podatki v njej hierarhizirani in kategorizirani, podvrženi torej
določenim jezikoslovnim opisom in interpretacijam. Običajno vsebuje leksikalna baza več informacij, kot
jih dejansko vključujejo iz nje izhajajoči izdelki.
Slovar ima drugačno funkcijo. Navadno predstavlja izbor le določenega tipa jezikovnih podatkov in je –
zlasti če govorimo o knjižnih izdajah – omejen tako v količini zajetega besedišča kot v časovnem obdobju,
ki mu to besedišče pripada. Enojezični slovar, če ni primarno namenjen učenju jezika, je vedno tudi
dokument o bogatosti besedišča določene jezikovne skupnosti in ima družbeno povezovalno vlogo. Kot
tak slovar nikoli ni le inventar besed, njihovih pomenov in sintagmatskih vzorcev, pač pa se od njega
pričakuje, da bo podal tudi sodbo o tem, kaj je v različnih kontekstih sprejemljivo in kaj ne, leksikalna
baza pa naj bi mu omogočala, da take opredelitve podpre z ustreznimi podatki. Pomembno je namreč,
kot pravi Hanks (2009: 8), da sodbe v slovarju temeljijo na empirični analizi dejanske rabe v besedilih,
zato je interakcija med jezikoslovno ustrezno zasnovano leksikalno bazo in slovarjem kot družbenim
artefaktom neizogibna.
Ena bistvenih razlik med elektronsko bazo kot skladiščem podatkov in končnim slovarskim izdelkom, ki je
bil do nedavnega še knjiga, temelji na dihotomiji elektronskost : knjižnost in na dojemanju družbene
vloge jezika, njegove prestižnosti in znanstvenosti. Leksikalni podatkovni bazi se namreč običajno
pripisuje atribut računalniške robustnosti, ki ne upošteva (dovolj) jezikoslovnih argumentov, zato se ji
očita zgolj jezikovnotehnološka uporabnost. V obdobju zadnjih 20 let, ko so v evropskem jezikovnem
prostoru hkrati nastajale elektronske leksikalne baze in slovarji (elektronski in knjižni), sta se tako
leksikalna baza kot slovar razvijala in spreminjala. Spremembe so se dogajale tako pod vplivom razvoja
jezikoslovne znanosti kot komunikacijskih potreb in možnosti uporabnikov. Kot smo lahko videli iz
pregleda obstoječih leksikalnih baz evropskih jezikov, so se projekti oblikovanja obsežnih, strukturiranih
baz jezikovnih podatkov prek ustrezne vizualizacije teh podatkov prelevili v eno samo kompleksno
enoto, v jezikovno-informacijske spletne portale, ki presegajo in nadgrajujejo še do nedavna veljavne
pristojnosti slovarja. Tudi nadaljnje smernice v sodobnem leksikografskem opisu in razvoju leksikografije,
zlasti razvitejših evropskih jezikov, kažejo, da se razlika med slovarjem kot končnim izdelkom in
elektronsko zbirko jezikovnih podatkov zabrisuje. Elektronske zbirke leksikalnih podatkov tako
združujejo najboljše obeh do sedaj ločenih polov: jezikoslovno znanje in realen opis jezika na način, ki je
računalniško berljiv in večkrat uporabljiv za različne namene.
3.4
Z
GRADBA IN ORGANIZAC IJA LEKSIKALNO
-
GRAMATIČNIH PODATKOV
Leksikalna baza za slovenščino je oblikovana kot mreža medsebojno povezanih leksikalno-gramatičnih
podatkov, ki so organizirani v šest nivojev. Notranja hierarhična ureditev za razliko od sintaktično
orientiranih slovarjev (Hanks 2013), kamor sodi tudi SSKJ, temelji na
semantičnem izhodišču
, kar
